sobota, 31. december 2016

SPODNJA AVSTRIJA IV.

torek, 27.12.2016      
Zadnje letošnje potovanje se je kar nekako izmikalo. Prvotni odhod je bil mišljen v nedeljo, nato v ponedeljek, zatem v torek takoj po kosilu, zgodil pa se je šele zvečer. Na Jesenicah smo pobrali še mamico, prodajalki na lokalni bencinski črpalki pa polepšali zaključek poslovnega dne, ker smo kupili že vnaprej datumsko označeno avstrijsko vinjeto. Predhodna stranka se je namreč zmotila in je potrebovala slovensko. 
Pod do graške Ikee, pred katero smo mirno prespali, je potekala brez posebnosti, če izvzamemo kontrolno tehtanje na avtocesti A2 pri Völkermarkt-u oz. Haimburg-u. Ker smo očitno bili v okviru dovoljenega, smo tudi to izpeljali brez ustavljanja.

sreda, 28.12.2016      
Zjutraj sem se zbudil in takoj odpeljal do lekarne, kjer sem prevzel naročena zdravila. Nadaljevali smo proti smučišču St. Corona, ki je bilo prvi cilj tega dne. Za zajtrk smo se ustavili na AC počivališču Loipersdorf. Vreme se je oblačilo in kmalu smo dočakali prve snežinke. Bolj, ko smo se bližali cilju, bolj je snežilo in pihalo. Cesta je postajala zasnežena in na najbolj strmih delih je kljub novim zimskim gumam nekajkrat spodrsnilo
Smučišče (ki se predstavlja kot družinski park) je sicer lepo urejeno, namenjeno pa v glavnem manjšim otrokom in (popolnim) začetnikom. Portal in nadcestni prehod sta nova. 

Portal z nadcestnim prehodom

Na smučišču nas je pričakal pravi vihar, vidljivosti pa praktično nobene. Dobro, da je bil vsaj transportni trak pod streho in v zavetju. Smučarski tečaj za domače malčke je kljub neobičajnim vremenskim razmeram potekal povsem običajno. 

V snežnem metežu
V trenutkih (vsaj delnega) zavetja

Obilno sneženje in močan veter sta polovico družine pregnala nazaj v toplo zavetje hiške na kolesih že po dobri uri, ostali smo se jim pridružili v naslednji.  
Toplo kosilo se je tokrat še posebej prileglo. A kaj, ko je bilo pred odhodom potrebno še enkrat oditi ven in očistiti vozilo.

Notri je bilo prijetno toplo, zunaj pa... :-(
Veter se je še ojačal in nastajali so zameti. Na srečo smo odšli še pravi čas. Naslednji dan smo brali v časopisih, da je bilo hudo... 
V prvem kraju v dolini (Aspang-Markt) smo se ustavili na pokritem parkirišču pred Spar-om in nabavili manjkajoča živila. 
Že mimo Wiener-Neustadt je bila cesta spet povsem suha, v središče Dunaja pa smo prispeli, ko je bilo že temno. 
Ker se mali ni najbolje počutil, smo se v Hišo glasbe podali samo oče in tri hčere...
Kljub temu, da smo tu že bili, je bilo spet zelo zanimivo. 

Začelo se je že na stopnicah...
Tole ni luna, ampak zanimivo osvetljen in delujoči orjaški boben!

Različni zvoki v različnih tehnikah :-)
Beethovnova soba
Liszt-ov "gozd" - odlična postavitev
Naše tri dirigentke poslušajo zadnje napotke slavnega maestra Zubina Mehte...
Uspešno zaključeno umetniško delo!

Po končanem ogledu smo se do avtodoma sprehodili malo naokoli - po lepo okrašenih ulicah. Vendar se je občutilo, da je bilo glavno - božični čas - že mimo. 

Okrašena Krugerstrasse v neposredni bližini HDM
Koroška cesta (Kärtnerstrasse) in hotel Imperial
V tisoče lučk zavita in s pentljo na vrhu - zanimivo!
Barvni "okraski" so prisotni celo leto...

Ko smo povečerjali, smo nadaljevali z vožnjo do parkirišča blizu Deželnega muzeja v St. Pölten-u, kjer smo v miru prespali.

četrtek, 29.12.2016      
Spali smo dobro in dolgo. Po zajtrku smo se odpravili na ogled muzeja "Museum Niederösterreich". Tema razstave je bila: Človek in domače živali (Mensch und Haustiere oz. krajše MuH, kar je tudi nemški zapis za kravje oglašanje - mukanje). 
Bilo je zanimivo - od prazgodovinskega do modernega - izvedeli smo veliko novega in uporabnega. Otroci so uživali v eksperimentalnici... 

V Avstriji nimajo samo vijoličnih krav ;-)
"Kako sem postal(-a) domača žival?"
Zelo dobra in poučna razstava
Vse živali so bile tako zelo velike in povsem blizu...
Del stalne razstave, ki se bohoti v večih etažah
Pogled od spodaj navzgor...
...in od zgoraj navzdol. Impresivno!
Kapitalni ulov v eksperimentalnici :-)
Zabaven lov na živali

Ker se je pokazalo sonce, smo se odločili za krajši sprehod po središču mesta. Vendar podnevi ni (t)istega vzdušja kot zvečer, ko se prižgejo lučke.

Utrinek s sprehoda po mestu I.
Utrinek s sprehoda po mestu II.

Šli smo še na partijo bowlinga v predmestje (NXP Bowling), mamica je medtem pripravila kosilo. Hitro je minilo, bilo je tudi zabavno. Včasih nisem prav dobro vedel, kdo bo koga - otrok kroglo ali obratno... :-)    

Ekipa mladih
Vsi smo športno navijali za vse :-)
"Z vsemi silami mi je le uspelo!"

Po kosilu smo se odpeljali na drug konec mesta na drsanje. Sportzentrum-NO je ogromen kompleks večih dvoran za različne dejavnosti. Nazadnje smo le uspeli najti pravo. Hitro smo se opremili z vsem potrebnim in začeli z drsanjem. Najmlajši je bil še ves nebogljen in zato smo mu priskrbeli "pomočnika". :-) 
Prvi je tudi obupal, mi pa smo drsali vse do zaključka ob 17:30 uri. 

Tole pa zelo drsi... ;-)
"Na srečo so mi priskbeli stabilno koalo, je pa težka... Maaamiii !!!"
"Tole je pa zdaj čisto druga zgodba - odlično mi gre..."

Potem pa proti zadnjemu cilju tega dne - plavanje v Aquacity bazenih
V drugem krogu smo našli parkirišče povsem v bližini in s torbami, polnimi kopalne opreme in nekaj hrane odšli "na toplo". Otroci so se povsem zamotili, tako, da sva starša imela nekaj trenutkov zase. 

Na brzicah
Manjši bazen
Otroška riviera z nagajivo kačo...
Večji bazen - za nas, plavalce... ;-)

 Kopališče smo zapustili zadnji - točno ob 21h, ko zaprejo. Sledila je še časovno dolga vožnja do smučišča Königsberg. Malo pred ciljem je postalo nebo razsvetljeno. "A imajo zdaj tudi že nočno smuko???" - je bila prva misel. Pa sem se grdo uštel. Dva kilometra pred ciljem, pri odcepu od glavne ceste so v naravnem okolju postavljene velike in razkošno osvetljene jaslice. 

XXL jaslice, ki so bile tudi ponoči (skoraj) kot podnevi

Parkiral sem na že poznano in preiskušeno lokacijo tik ob smučišču. Popoln mir je kalilo samo brnenje snežnih topov.    

petek, 30.12.2016      
Zbudili so nas glasovi prvih smučarjev. Dan je bil povsem jasen, sonce pa za hribom. Starejši hčerki sta bili hitro nared in sta začeli s smuko med prvimi, mlajša dva sta bila počasnejša. Smuka je bila odlična, le malemu se ni ravno dalo... Tudi sonce se je nazadnje le prikazalo. Najmlajša je padla in se udarila v koleno, zato je odšla v avtodom in tam risala, barvala in brala

Sonce je le prišlo izza hriba
Najbolj pridni smučarki v družini

Žal se je na smučišču pripetila tudi težja nezgoda. Najprej je prišlo reševalno vozilo, ki je odpeljalo mlajšo poškodovanko, kasneje pa še policija - očitno je bilo potrebno narediti zapisnik... 
Po kosilu sta mali in mami odšla v otroški park, kjer je bilo bolje, ostali trije smo smučali na "štirki" - povsem do konca.  

Nekaj pred četrto uro popoldne je večji del smučišča spet v senci
Po zaključku smuke je bilo potrebno upočasniti... :-) 

S speljevanjem s parkirišča je bilo nekaj težav, a so snežne verige zadevo uspešno rešile - tokrat že s podstavljanjem.  
Zvečer je bilo na vrsti kopanje v bazenu v kraju Gaming. Še prej smo v trgovini nabavili najnujnejše, za lekarno pa smo bili že prepozni.  
Bazen je majhen, ampak otroci ga imajo zelo radi. Na voljo je cel kup pripomočkov (žoge, obroči,...), dovoljeno je skakanje in škropljenje. Midva sva si pred plavanjem privoščila še savno - bilo je odlično! 

V nemščini se temu reče: "Klein aber fein"  :-)
Naš najmlajši plavalec je bil najbolj vztrajen

Pozno zvečer smo se odpeljali preko prelaza Zellerrain (1125m) in mimo jezera Erlaufsee do smučišča Gemeindealpe v Mitterbach-u. Parkirišče je povsem prenovljeno, po novem žal opremljeno s tablo o prepovedi parkiranja za avtodome. Uradno sem to opazil šele zjutraj... ;-) 

sobota, 31.12.2016      
Zadnji dan našega potovanja in istočasno zadnji dan leta 2016 je bil čudovito sončen in brez najmanjšega oblačka na nebu. Dekleti sta bili spet prvi na smučišču, ostali smo prišli nekoliko kasneje. 

Temu se pa reče: "prava smuka!"

Odlična smuka po mešanici novozapadlega in umetnega snega se je "dogajala" ves čas naše prisotnosti. Kot se spodobi za silvestrovo - prav nobene gneče ni bilo, sploh popoldne so bile naprave pretežno prazne.  

Spodnja postaja sedežnice: najbližja so parkirišča za invalide - danes jih ni bilo... ;-)

Na vrh do koče Terzerhaus smo šli samo enkrat - razgledi so bili čudoviti, klima bistveno manj - preveč je pihalo.  

Pogled z zgornje postaje sedežnice (1622m) na Erlaufsee - še vedno je brez "skorje"
Pogled po smučišču v dolino
Okrog in okrog sama lepa narava

Po poznem kosilu smo se tudi mi odpravili na dolgo in ovinkasto pot proti domu. Cesta je bila solidno očiščena. Kratek postanek smo naredili točno na 1000 mnv, da sem očistil zadnjo kamero.

Vrhovi so se kopali v zadnjih sončnih žarkih zadnjega dne tega leta
Zanimive barve stavb in velik cvet v mestu Kapfenberg

V načrtu je bila večerja v "Mekiju" v Judenburgu, a je bil zaprt. Enaka zgodba se je ponovila v Šentvidu na Gleni. Zato smo večerjali v kitajski restavraciji v istem kraju. Potem pa do južne avtoceste in skozi karavanški predor proti domu. Malo pred zadnjim dejanjem smo službeno odložili mamico - tokrat samo za kratek čas. Na domačem dvorišču smo "pristali" točno ob 21h. 
Prijatelji so že čakali in zabava se je lahko pričela... 

SREČNO 2017!  
 


Pod črto:
Preživeli smo lepe in aktivne prednovoletne počitnice

V slabih štirih dneh smo trikrat smučali, se dvakrat kopali, enkrat drsali in enkrat bowlali, poleg tega pa si še ogledali dva muzeja, dve mesti,... In vse to brez kakršnekoli naglice

Letošnja avtodomarska sezona je bila bogata po doživetjih - pa tudi po številu potovalnih dni. Da bi se le tako tudi nadaljevalo...